Poslanstvo, vizija in strategija

Poslanstvo, vrednote, strateški cilji in vizija Fakultete za slovenske in mednarodne študije

Avtorji:
Prof. dr. Dimitrij Rupel
Prof. dr. Peter Jambrek
Prof. dr. Darko Darovec
Izr. prof. dr. Mojca Novak
Prof. dr. Ernest Petrič
Akademik prof. dr. Janko Kos

1. POBUDA
Pobudniki nove fakultete za slovenske in mednarodne študije (v nadaljevanju FSMŠ) smo izhajali iz paradoksalnega spoznanja, da se slovensko akademsko (visokošolsko, raziskovalno…) prizorišče komajda ali pomanjkljivo odziva na epohalne izzive, s katerimi se je Slovenija soočila po prelomu z Jugoslavijo, ob osamosvojitvi, po njej in zaradi nje. Ugotovili smo, da ne glede na temeljne politične, kulturne in gospodarske spremembe; ne glede na prelomne domače in mednarodne dosežke vidno pešata zgodovinski spomin in kritična zavest o slovenski državnosti. Raven akademske (posledično pa tudi vsakdanje šolske in medijske) refleksije ni primerna razmeram, v katerih delujeta slovenska država in slovenski izobraženec, ki sta vsak dan močneje vključena v evropske in svetovne povezave oz. ustanove. V Sloveniji je veliko govora o nacionalnem interesu, ne da bi ta pojem temeljito znanstveno raziskali, poleg tega pa se v javnosti vse pogosteje pojavljajo vprašanja o smislu slovenstva, slovenske države in demokracije. Kot rečeno obstaja pomanjkanje pristojnih odgovorov na ta vprašanja.

2. MEDNARODNI IN ZGODOVINSKI KONTEKST
Za pristojne odgovore je potrebno seči v ozadje, h koreninam aktualnega dogajanja. Že bežen pregled slovenske zgodovine pove, da je Slovencem vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja primanjkovalo državotvorne miselnosti, kar glede na socialno strukturo doma in glede na razmere v mednarodni skupnosti ni presenetljivo. Slovenci so sami sebe označevali kot narod služabnikov (Prešeren), hlapcev (Cankar), kot vprašanje (Kardelj), kot kulturni problem (Vidmar), kot blokirano gibanje (D. Pirjevec), kot nezgodovinski narod, ki je usodno navezan na druge, večje, po možnosti sorodne narode. Tradicijo podrejenosti in odvisnosti je prekinila ustanovitev samostojne države, ki se je posrečila v trenutku zbranosti domače politike, za katero je bila značilna kohabitacija, ta pa je bila nujna zaradi »zunanjega sovražnika«. Po drugi strani je bila odločilna mednarodna konstelacija, ki jo lahko označimo z besedama »odprta vrata«.

3. POSLANSTVO

Fakulteta za slovenske in mednarodne študije bo imela osrednjo vlogo v oblikovanju slovenske identitete in bo v ta namen gradila ustrezne konceptualne podlage in podporne instrumente. Slovenska identiteta se ne more oblikovati samo na osnovi poznavanja in širjenja slovenskega jezika, temveč na poznavanju celovitega sistema slovenske družbe, tako v njegovi zgodovini kot v perspektivi njegovega razvoja. Fakulteta bo oblikovala in izvajala študije, kjer bodo študenti interdisciplinarno spoznavali in multidisciplinarno nadgrajevali svoje znanje z različnih področij – podsistemov slovenske družbe. Pri tem bo namenjena velika pozornost kompetencam in zaposlitvenim možnostim diplomantov.

Oblikovanje sistema znanja o slovenski identiteti ne bo omejeno na razvojne študije, temveč bodo usklajeni poudarki na integrativnih elementih slovenske zgodovine po posameznih družbenih področjih (gospodarstvo, tehnologija, politika, institucionalni podsistem, družbene dejavnosti in kultura) in na integralno povezanih obdobjih, s posebnim poudarkom na prelomno obdobje osamosvajanja slovenske države.

Širjenje znanj o slovenskem družbenem sistemu bo usmerjeno tudi na slovensko diasporo in tuje študente slovenskega jezika, katerih spoznavanje slovenskega jezika in kulture ne bo omejeno le na lingvistične vsebine, temveč se bodo seznanjali s slovenskim družbenim sistemom kot celoto, v njegovi zgodovini in perspektivi razvoja.

Fakulteta bo oblikovanje konsistentnega in integralnega sistema znanj o slovenski identiteti dograjevala z intenzivnim teoretskim in empiričnim raziskovanjem ter pri tem sodelovala s slovenskimi in tujimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami.

3.1. Opredelitev

Fakuteta za slovenske in mednarodne študije bo izobraževala študente na vseh treh stopnjah univerzitetnega študija. Osrednje  področje znanstvenega interesa fakultete je študij slovenstva. »Slovenstvo« razumemo kot generični pojem v celovitem pomenu slovenskega ozemlja, habitata, naravnega okolja, prebivalstva, etnije, ljudstva, naroda, zgodovine, gospodarstva, infrastrukture, socialnih in javnih služb (kakršne so zdravstvo in šolstvo), države (ter njenega ustroja) in državnosti, ustave (ter njene normativne zgradbe) in drugih pravnih temeljev, jezika, kulture, vere in verstev, civilizacije, identitete ter zgodovinskega in kulturnega (vrednostnega) izročila.

Navedene razsežnosti slovenskega nacionalnega sistema pa je potrebno sočasno analizirati tudi z vidika njihove umeščenosti v mednarodne sisteme. Slovenija torej kot socialni sistem, ki deluje v danem naravnem in mednarodnem okolju ter je sestavljen iz vzajemno integriranih sub-sistemov.

Študij Slovenije torej že v izhodišču ni oblikovan kot interdisciplinarni študij na podlagi mehanične povezave posamičnih disciplin, ki preučujejo (tudi) Slovenijo, na primer geografije, zgodovine, antropologije, etnologije, ekologije, ekonomije, prava, religiologije,  slovenistike, etike in drugih. Fenomen raziskovanja in študija je transdisciplinarne narave – je Slovenija, je slovenstvo in so Slovenci kot naravni, socialni, proizvodno-tehnološki, kulturni in politični sistem, katerega samobitnost in državnost je determinirala in ga trajno sodoloča centralna zona nacije.

V vsakem primeru pa ostaja  Fakulteta za slovenske in mednarodne študije vsaj za sedaj edina in osrednja visokošolska ustanova v Republiki Sloveniji in v svetu, katere prvo in osrednje znanstveno ter pedagoško poslanstvo predstavlja slovenstvo v njegovem narodnem, državnem, sociološkem in prostorskem pomenu.

»Slovenstvo« razumemo kot generični pojem, ki vključuje:

1.    slovenski narod kot etnično, antropološko, sociološko, kulturno, jezikovno in historično skupnost Slovencev, ki so »v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost« (Preambula Ustave Republike Slovenije),

2.    slovensko državo kot samostojno, neodvisno in suvereno republiko, katere državnost v smislu pravne in socialne države, izvira od »temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe« (Preambula Ustave RS),

3.    slovensko ljudstvo kot skupnost državljanov Republike Slovenije ne glede na njihovo narodnostno istovetnost, ki je temelj demokratične legitimitete državne oblasti (2.odst. 3. člena Ustave RS), ter

4.    Slovenijo kot zemljepisno območje evropskega celine, ki predstavlja sonaravni habitat prebivalcev Slovenije ne glede na njihovo narodnost ali državljanstvo.

Posebnost študija slovenstva, ki ga bodo zagotavljali študijski programi fakultete, pa predstavljata:

1.    interdisciplinarno raziskovanje ter ustrezno pedagoško posredovanje štirih temeljnih razsežnosti slovenstva na podlagi teorije socialnih sistemov, ter

2.    slovenska narodna, državna, demokratična ter prostorska identiteta znotraj ali na obrobjih širših mednarodnih (sub)sistemov – Balkana, Srednje Evrope, Evropske unije, panevropskih ter  globalnih integracij.

Na dodiplomski ravni bodo posredovana študentom specifična znanja o fenomenih slovenstva glede na njegove mnogotere mednarodne razsežnosti. Na magistrskem in doktorskem študiju pa je načrtovana bifurkacija študija z njegovo osredotočenostjo na:

1.    študij notranje strukture in kohezije slovenstva samega – magisterij in doktorat slovenskih študij, ter

2.    študij neposrednega ter širšega mednarodnega in meddržavnega okolja slovenstva – magisterij in doktorat mednarodnih študij.

4. PREDNOSTI IN SLABOSTI

4.1. Preteklost in prihodnost
Eno od vprašanj, ki se postavlja v zvezi s tem, je vprašanje ustreznega proučevanja in poučevanja novejše zgodovine. Vse pogosteje preteklost, pravilneje, njeno revidiranje posega v načrtovanje prihodnosti. Nerazščiščena, ideologizirana vprašanja in fronte preteklosti vse usodneje pritiskajo na načrtovanje prihodnosti. Ta vprašanja je treba razčistiti z največjo odgovornostjo in na najvišji strokovni ravni. Slovenske univerze in obstoječe akademske ustanove doslej niso pripravile primernih odgovorov na ta temeljna in žgoča vprašanja.

Za razumevanje slovenske istovetnosti, slovenske kulture in miselnosti; predvsem pa za razumevanje slovenske politike je potrebna podrobna predstavitev značilnih in prelomnih pojavov, osebnosti in najpomembnejših slovenskih ustanov.

4.2. Značilnosti Slovenije
•    Geopolitični položaj Slovencev in Slovenije
•    Naravne prednosti: V fakultetnih pedagoških in raziskovalnih programih bi bilo potrebno predstaviti in ovrednotiti privlačnosti slovenske naravne in kulturne dediščine  in prednosti slovenskega zemljepisnega položaja (Sredozemlje-Srednja Evropa).
•    Kultura: Predstaviti bogastvo in raznolikost slovenskega jezika, posebnosti literature (Krst pri Savici, Martin Krpan, Hlapci, Strah in pogum…), kulturnih revij (Perspektive, Nova revija), glasbe, likovne umetnosti, arhitekture (Plečnik, Fabiani)…
•    Znanost: A. T. Linhart, Leonid Pitamic, Herman Potočnik (Noordung), Friderik Pregl, Jožef Stefan, Janez V. Valvasor, Jurij Vega…
•    Družbena struktura: socialna struktura v 19. in 20. stoletju (kmetstvo, meščanstvo, delavski razred, srednji sloji, elite); formiranje slovenskega meščanstva, kapitalizem in Slovenci, plemstvo na Slovenskem, Nemci na Slovenskem, stiki z Italijo, vloga Cerkve v slovenski kulturi in socialnem življenju – protestantizem, janzenizem
•    Politično-ideološka gibanja: liberalizem, klerikalizem, socializem
•    Identiteta: panslovanstvo, ilirizem, jugoslovanstvo, slovanske kulture
•    Izseljenstvo: gospodarska in politična emigracija
•    Zgodovina: etnogeneza Slovencev, pojav »ustoličevanja« karantanskih knezov; slovenski srednji vek – stanovska družba; celjski grofi; Habsburgi; Beneška republika; Napoleon z Ilirskimi provincami; razvoj mest in meščanstva, odnos s podeželjem; predstaviti in raziskati politično, pravno in diplomatsko zgodovino Slovencev (najmanj) od francoske do oktobrske revolucije; od prve (1917) do druge Majniške deklaracije (1989), Komunistična partija in komunizem na Slovenskem; NOB, Osvobodilna fronta…
•    Komunistični liberalizem: Stane Kavčič
•    Slovenska pomlad: stranke koalicije Demos, Zbor za ustavo, in postavitev samostojne države…

4.3. Obremenitve

•    Provincialna miselnost, zanikanje meritokracije in elitizma
•    Naraščanje sovražnosti do »Zahoda«, vračanje na »Balkan«
•    Potiskanje na evropsko obrobje, v folklorni rezervat
•    Zadržki glede modernega sveta
•    Neizkoriščene možnosti mednarodnega povezovanja (Blejski forum, Indija, BiH, Kosovo, Makedonija, Črna gora…)
•    Razdvojenost slovenskega naroda
•    Intelektualna zmeda
•    Nedomišljena politika do slovenskega zamejstva in izseljeništva
•    Egalitarnost
•    Maloštevilnost: bližina, tesnoba, socialna kontrola, majhna zaloga talentov…
•    Jugoslovanstvo: od ilirizma do »bratstva in enotnosti«, balkanstvo; komunistično gibanje, sovjetski model, neuvrščenost, titoizem, družbena lastnina, delegatski sistem…
•    Državljanska vojna: revolucija, domobranstvo…
•    Udba:
•    Mediji:
•    Šolstvo: usmerjeno izobraževanje, skupna jedra, ideološke obremenitve…

4.4. Dosežki in izzivi
•    Vojaštvo: Rudolf Maister, JLA, Teritorialna obramba, Manevrska struktura narodne zaščite, osamosvojitev, slovenska vojska…
•    Diplomacija: Versailles, tržaško vprašanje, Brionska deklaracija, odnosi s Hrvaško, predsedovanje OVSE, predsedovanje EU
•    Potreba po vrhunski diplomaciji in kvalitetni zunanji politiki
•    Opuščanje intelektualne povprečnosti in uveljavljanje osebnosti

4.5. Politične osebnosti
•    Anton Korošec, Ivan Hribar, Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, Stane Kavčič, Janez Drnovšek, Ljubo Sirc, Jože Pučnik, Lojze Peterle, Milan Kučan, Franc Rode, Janez Janša…

5.    VREDNOTE

FSMŠ bo utrjevala akademsko skupnost profesorjev, raziskovalcev, študentov in drugih sodelavcev ter občutek pripadnosti ustanovi. S svojim raziskovanjem, izobraževanjem, strokovnim in javnim delovanjem si bo prizadevala za uveljavitev doma in v svetu. S sodelovanjem z organizacijami iz gospodarstva in storitvenih dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju, z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter civilno družbo bo pospeševala uporabo svojih raziskovalnih in izobraževalnih dosežkov ter prispevala k družbenemu razvoju. Svoje delovanje utemeljuje na naslednjih vrednotah:

•    kakovosti in akademski odličnosti na podlagi mednarodno primerljivih standardov na vseh področjih delovanja,
•    avtonomiji in neodvisnosti v odnosu do države, političnih strank, korporacij in verskih skupnosti,
•    akademski svobodi sodelavcev in študentov, posebej ustvarjalni svobodi ter razvijanju civilizacijskih pridobitev humanizma in človekovih pravic vključujoč enakost možnosti in solidarnost,
•    pripadnosti in odprtosti s sooblikovanjem zavesti o skupnih ciljih, pri svojem delu pa je odprta v domači in mednarodni akademski in širši družbeni prostor
•    etičnem in odgovornem odnosu do sveta.

6.    STRATEŠKI CILJI:

1.    Postati odlična in prepoznavna humanistična in družboslovna izobraževalna in raziskovalna ustanova v Slovenskem in mednarodnem prostoru.
2.    Vzpostaviti učinkovite oblike sodelovanja in povezovanja s sorodnimi ustanovami po svetu.
3.    Postati referenčna ustanova za prenos humanističnih in družboslovnijh znanj in vrednot v gospodarstvo, družbo in visokošolske izobraževalne procese.
4.    Zagotoviti krepitev zgodovinskega spomina in kritične zavesti o slovenski državnosti.
5.    Dosegati ustrezne in primerljive finančne ter materialne pogoje za izobraževalno, raziskovalno in strokovno delo.

7. VIZIJA

FSMŠ bo postala kvalitetna mednarodno uveljavljena izobraževalna in raziskovalna ustanova, ki bo ustvarjalno prispevala h kakovosti življenja in humanosti družb

Novice

O fakulteti

Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
Predoslje 39
4000 Kranj


Referat:

T: +386 5 338 44 02

E: info@fsms.nova-uni.si


Uradne ure:

pon - čet: 8:30 do 15:30
pet: 8:30 do 14:30


Uradne ure po telefonu:
pon - pet: 10:00 do 12:00