Poslovnik kakovosti fakultete za slovenske in mednarodne študije

Na podlagi 80. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17), Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 42/17) ter 21. in 45. člena Statuta Fakultete za slovenske in mednarodne študije je Upravni odbor Fakultete za slovenske in mednarodne študije na 30. Korespondenčni seji, dne 17. 10. 2018 sprejel

POSLOVNIK KAKOVOSTI FAKULTETE ZA SLOVENSKE IN MEDNARODNE ŠTUDIJE

Uvod

Poslovnik kakovosti je predpis, s katerim visokošolski zavod določa postopke samoevalvacije, pristojnosti, način dela ter ukrepe za spremljanje in izboljševanje kakovosti svojega dela.

Iz poslovnika je razvidna zasnova:

  • metodologije za zbiranje podatkov, njihovo analiziranje in evalvacijo,
  • spremljanja zadovoljstva zaposlenih, študentov in predstavnikov zunanjega okolja,
  • zagotavljanja in izboljševanja kakovosti dejavnosti visokošolskega zavoda,
  • načrtovanja, uresničevanja in spremljanja ukrepov za izboljšanje v smeri razvoja in napredka, in sicer za vsa področja standardov kakovosti agencije.

(Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov,

Uradni list RS, št. 42/17, čl. 51.)

Opredeljeni samoevalvacijski postopki omogočajo:

  • redno spremljanje, presojanje ter izboljševanje kakovosti, konkurenčnosti in učinkovitosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ter strokovnega dela, in

  • opredelitev vloge deležnikov, ki pri tem sodelujejo.

Poslovnik kakovosti je pripravljen v skladu z:

  • Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (ReNPVS11-20) (Uradni list RS, št. 41/2011),
  • Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17),
  • Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 42/17)
  • Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area - ESG (European Association for Quality Assurance in Higher Education, Helsinki, 2005) – standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG),
  • ECA Frameworks for the assesment of quality in Internationalisation.
  • The European Charter for Researchers.

  • Code of Conduct for Recruitment.

  • Singapurske izjave o raziskovalni integriteti.

Poslovnik kakovosti določa:

  1. Izhodišča sistema kakovosti na FakultetI za slovenske in mednarodne študije (v nadaljevanju: fakulteta ali FSMŠ), ki vsebujejo:

  • poslanstvo in vrednote,
  • strateške cilje fakultete in ukrepe za njihovo doseganje, kot izhajajo iz Strategije FSMŠ 2017-2021,
  • temeljne procese ter
  • področja presoje kakovosti.

  1. 2. Sistem kakovosti na fakulteti, ki vključuje:

  • namen sistema kakovosti,
  • pristojnosti in odgovornosti za spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti,
  • spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti na fakulteti,
  • spremljanje in zagotavljanje kakovosti izvedbe učnih enot (UE) v e-okolju.

  1. Posodabljanje sistema kakovosti in Poslovnika kakovosti.

    1. Zaupnost podatkov ter hranjenje dokumentacije s področja kakovosti.

  1. IZHODIŠČA SISTEMA KAKOVOSTI NA FAKULTETI

Spremljanje delovanja in zavzemanje za kakovost na fakulteti izhaja iz izjave o poslanstvu, vizije in vrednot ter strateških ciljev fakultete.

1.1 Poslanstvo, vizija, vrednote in strateški cilji fakultete

Fakulteta je postala članica Nove univerze na podlagi odločbe Senata za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo z dne 6.10.2008, s katero je bilo izdano pozitivno strokovno mnenje k ustanovitvi Nove univerze. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu je 28.11.2016 Novo univerzo vpisal v Javno evidenco akreditiranih visokošolskih zavodov z naslednjimi pripadajočimi članicami: Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije.

Primarno poslanstvo fakultete je uveljavitev slovenskih študij – slovenoslovja – in zavedanja o pomembnosti slovenskih študij tako za preučevanje temeljev identitete slovenskega naroda v širšem domačem in mednarodnem okolju kot tudi za dolgoročni obstoj našega naroda znotraj multinarodne evropske skupnosti.

Fakulteta za slovenske in mednarodne študije se od ustanovitve dalje trudi uveljaviti kot osrednja znanstveno-raziskovalna in izobraževalna ustanova, ki ima vidno vlogo v oblikovanju slovenske identitete in v ta namen gradi ustrezne konceptualne podlage in podporne instrumente.

Slovenska identiteta se ne more oblikovati samo na osnovi poznavanja in širjenja slovenskega jezika, temveč na preučevanju in poznavanju razvoja celovitega sistema slovenske družbe, tako v njegovi zgodovini kot v perspektivi njegovega razvoja. Fakulteta zato oblikuje in izvaja študije, kjer študenti interdisciplinarno spoznavajo in multidisciplinarno nadgrajujejo svoje znanje z različnih humanističnih in povezanih področij – podsistemov slovenske družbe. Pri tem je velika pozornost namenjena kompetencam in zaposlitvenim možnostim diplomantov, ki jih Fakulteta vidi predvsem na delovnih mestih, kot so na primer (vendar ne omejeno na):

  • diplomati,
  • novinarji,
  • svetovalci v javni upravi in državnih službah,
  • sodelavci v kulturnih in turističnih organizacijah,
  • svetovalci v gospodarstvu in podjetniških razvojnih projektih,
  • strokovnjaki za jezikovna, kulturna in vprašanja slovenske dediščine (muzeji, arhivi, založbe, knjižnice),
  • učitelji, predavatelji in sodelavci v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu,
  • raziskovalci na področju slovenskih študij.

Oblikovanje sistema znanja o slovenski identiteti ni omejeno le na razvojne študije, temveč slovenoslovje združuje in usklajuje integrativne elemente slovenske podstati po posameznih družbeno relevantnih področjih – zgodovina, kultura in umetnost, jezik, filozofija, geografija, gospodarstvo, politika, institucionalni podsistem, družbene dejavnosti ipd. Področja opredeljuje na integralno povezanih obdobjih, s posebnim poudarkom na posameznih prelomnih obdobjih slovenske države.

Širjenje znanj o slovenskem družbenem sistemu je usmerjeno tudi na slovensko diasporo in tuje študente slovenskega jezika, katerih spoznavanje slovenskega jezika in kulture ni omejeno le na lingvistične vsebine, temveč v seznanjanje s področjem slovenoslovja kot celoto, v njegovi zgodovini in perspektivi razvoja.

Fakulteta oblikovanje konsistentnega in integralnega sistema znanj o slovenski identiteti gradi z intenzivnim teoretskim in empiričnim raziskovanjem ter pri tem sodeluje s slovenskimi in tujimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami.

Poslanstvo Fakultete je tako usmerjeno v izoblikovanje visoko izobraženih strokovnjakov, ki samostojno, učinkovito in kakovostno opravljajo zahtevne delovne naloge v javni upravi, institucijah Evropske Unije, v mednarodnih organizacijah, diplomatskih predstavništvih Republike Slovenije in drugje. V ta namen Fakulteta sodeluje z vodilnimi slovenskimi in tujimi akademski strokovnjaki, ki študentom posredujejo prvovrstna znanja in študijske vsebine. S študijskimi vsebinami prispeva tudi k razvoju kritičnega in ustvarjalnega znanja, ki naj služi za napredek v osebnem in poslovnem življenju, in znanja, ki naj usposabljajo za razvoj demokratične, pravne in socialne slovenske države ter za pravičneje urejen svet.

1.Vizija

Vizija fakultete je postati vrhunska mednarodno uveljavljena izobraževalna in znanstveno-raziskovalna ustanova na področju slovenoslovja, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti humanističnih in interdisciplinarnih študij ter razvoju priznanih znanstvenih disciplin slovenske družbe.

2.Vrednote in strateški cilji

Fakulteta stremi za integrativno akademsko skupnostjo profesorjev, raziskovalcev, študentov in drugih sodelavcev, ki krepi njihovo medsebojno povezanost, individualno raziskovalno delo ter občutek pripadnosti ustanovi. S svojim raziskovanjem, izobraževanjem, strokovnim in javnim delovanjem si prizadeva za uveljavitev doma in v svetu. S sodelovanjem z organizacijami iz gospodarstva in storitvenih dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju, z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter civilno družbo poskuša uveljaviti področje študij slovenoslovja v širšem družbenem in znanstveno-raziskovalnem okolju, s tem da si prizadeva za občo uporabo svojih raziskovalnih in izobraževalnih dosežkov po merilih odprte znanosti ter s tem prispeva k družbenemu razvoju.

Svoje delovanje utemeljuje na naslednjih vrednotah:

  • kakovosti in akademski odličnosti na podlagi mednarodno primerljivih standardov na vseh področjih delovanja,
  • avtonomiji in neodvisnosti v odnosu do države, političnih strank, korporacij in verskih skupnosti,
  • akademski svobodi sodelavcev in študentov, posebej ustvarjalni svobodi ter razvijanju civilizacijskih pridobitev humanizma in človekovih pravic vključujoč enakost možnosti in solidarnost,
  • pripadnosti in odprtosti s sooblikovanjem zavesti o skupnih ciljih, pri svojem delu pa je odprta v domači in mednarodni akademski in širši družbeni prostor,
  • etičnem in odgovornem odnosu do akademske in znanstvene skupnosti.

Spoštovanje zgoraj navedenih vrednot bo Fakulteta v naslednjih letih – v obdobju 2018 – 2021 – zagotavljala v skladu z naslednjimi strateškimi cilji:

  • Nenehno izboljševanje kakovosti študija ter kakovosti študijskih programov fakultete;
  • Internacionalizacija fakultete;
  • Krepitev raziskovalne dejavnosti fakultete;
  • Spodbujanje vsestranskega razvoja zaposlenih;
  • Sodelovanje z okoljem;
  • Promocija fakultete in povečanje števila vpisanih;
  • Doseganje raznovrstnih virov financiranja;
  • Jasna in učinkovita organiziranost fakultete;
  • Zagotavljanje kvalitetnih prostorskih in materialnih pogojev.

1.2 Dejavnost in temeljni procesi

V okviru svoje dejavnosti fakulteta načrtuje, razvija, izvaja in presoja različne procese ter na ta način poskuša doseči zastavljenje strateških ciljev. Vsi strateški cilji so oblikovani tako, da pozitivno vplivajo na izboljšanje kakovosti institucije ter njenih študijskih programov. Kakovost fakulteta spremlja in zagotavlja s pomočjo ustreznih mehanizmov in instrumentov, presoja pa s kazalniki kakovosti po posameznih področjih presoje (Priloga 1).

3.A) IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŠTUDIJA TER KAKOVOSTI ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV FAKULTETE

Cilj fakultete je vzpostavitev celovitega sistema stalnega in sistematičnega izobraževanja in izpopolnjevanja znanj s področja slovenoslovja. Izobraževanje je poglavitna dejavnost FSMŠ, zato se strateške usmeritve fakultete nanašajo na zagotavljanje visoke kakovosti v izobraževalni dejavnosti, praktične vidike med samim študijem, aktivno vključevanje v izobraževalne mreže in osredotočenost na študente z osebnim obravnavanjem vsakega posameznika.

Temeljni procesi, pomembni za izboljšanje kakovosti študija ter študijskih programov fakultete so:

    • Razvoj študijskih programov fakultete,
    • Vključitev domačih strokovnjakov iz prakse v študijski proces,
    • Razvoj novih učnih metod za posredovanje znanja,
    • Zagotavljanje primernih in lahko dostopnih učnih virov za študente,
    • Vzpostavitev sodelovanja s Kariernim centrom NU
    • Spremljanje kakovosti

4.B) INTERNACIONALIZACIJA FAKULTETE IN SODELOVANJE Z OKOLJEM

Oblikovanje strategije na področju internacionalizacije študija v domačem in mednarodnem okolju je eden temeljnih stebrov razvoja obstoječe izobraževalne dejavnosti fakultete. V ta namen se fakulteta že sedaj dejavno povezuje z zamejskimi organizacijami, organizacijami Slovencev po svetu ter drugimi ustanovami, ki se navezujejo na preučevanje slovenoslovja v širšem smislu.

Cilj FSMŠ je razvijati sodelovanje s sorodnimi pedagoškimi in raziskovalnimi institucijami doma in v tujini ter skrbeti za družbeno odgovorno in tvorno sodelovanje fakultete z domačim in tujim okoljem prek študentov in predavateljev. Oblikovati mora pogoje za okrepitev že obstoječega sodelovanja z relevantnimi domačimi in tujimi institucijami. Ključno pa je povečati aktivnosti namenjene internacionalizaciji fakultete ter s tem večanja zaupanja v samo institucijo.

FSMŠ si prizadeva svoje delovanje odpreti tudi v mednarodni visokošolski prostor. V prihodnjih letih bo fakulteta poskušala povečati število tujih študentov prek dodatnih ponudb visokošolskega transnacionalnega izobraževanja (VTI), ter vpeljati in izvajati kakovostno visokošolsko transnacionalno izobraževanje.

Mednarodna mobilnosti oziroma vključevanje študentov v študij na tujih institucijah ima prav tako velik pomen za priznanje in prepoznavnost slovenoslovja doma in v tujini. FSMŠ si prizadeva vzpostaviti sodelovanje z Erasmus programi, ter se vključiti v Erasmus programe skozi univerzitetno podporno službo in samostojno. Erasmus univerzitetna listina je predpogoj za podpis bilateralnih sporazumov s tujimi institucijami, izvajalkami programa Erasmus. Cilj FSMŠ je omogočiti mobilnost čim večjemu številu študentov, diplomantov, visokošolskih učiteljev in osebja. Fakulteta si stalno prizadeva povečati nabor bilateralnih sporazumov ter ponuditi tudi dodatne oblike mobilnosti izven programov Erasmus.

Temeljni procesi, pomembni za internacionalizacijo fakulete so:

    • Spodbujanje mednarodne mobilnosti v okviru programa Erasmus+,
    • Vključevanje tujih strokovnjakov v študijske procese fakultete,
    • Krepitev mednarodnega znanstvenoraziskovalnega in razvojnega sodelovanja,
    • Učinkovito sodelovanje z delodajalci pri opravljanju študentske prakse,
    • Razprava z delodajalci o načrtovanih spremembah in izvedbi študijskih programov,
    • fakultete Organizacija strokovnih dogodkov namenjenih širši javnosti

  1. C) KREPITEV RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI FAKULTETE

Fakulteta si bo prizadevala za krepitev raziskovalne dejavnosti predvsem:

  • s krepitvijo raziskovalne skupine fakultete - Inštituta za slovenoslovje,
  • z vključevanjem novih članov v raziskovalno skupino fakultete,
  • s pridobivanjem novih temeljnih in aplikativnih ter drugih razvojnih projektov fakultete,
  • ter z usmerjanjem in uveljavljanjem raziskovalnega dela študentov na vseh ravneh študija.

Člane raziskovalne skupine bo fakulteta spodbujala k pridobivanju sredstev iz projektov Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, iz razpisov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter iz razpisov z naslova evropskih sredstev. Dodatna sredstva za financiranje raziskovalne dejavnosti bo namenila tudi fakulteta.

Tudi v prihodnje bo fakulteta spodbujala pedagoško osebje k individualnemu raziskovalnemu delu in objavljanju raziskovalnih dosežkov v uglednih domačih in tujih periodičnih publikacijah in zbornikih ali v obliki znanstvenih monografij.

Temeljni procesi, pomembni za krepitev raziskovalne dejavnosti fakultete so:

    • Vključevanje novih članov v raziskovalno skupino FSMŠ,
    • Prijava lastnih raziskovalnih projektov ter javnih razpisov,
    • Povečevanje št. izvirnih znanstvenih člankov, izdanih s strani članov raziskovalne skupine FSMŠ,
    • Spodbujanje podiplomskih študentov k vključevanju v raziskovalne projekte,
    • Krepitev znanstvene odmevnosti raziskovalne skupine,
    • Udeležba na domačih in tujih konferencah.

  1. D) SPODBUJANJE VSESTRANSKEGA RAZVOJA ZAPOSLENIH

Cilj FSMŠ je zagotoviti kakovostno kadrovsko sestavo tako pedagoškega kot upravno-administrativnega in strokovno-tehničnega osebja. Fakulteta bo spodbujala zaposlene k dejavnemu vseživljenjskemu izobraževanju skozi domače in tuje programe vseživljenjskega učenja, strokovnega izpopolnjevanja, pridobivanja in razširjana znanj na tečajih, konferencah in drugih dogodkih. Prav tako bo fakulteta spodbujala dejavno vključevanje zaposlenih v dogodke na univerzi in na drugih znanstveno-raziskovalnih in akademskih dejavnostih doma in v tujini.

Pedagoški kader fakultete sestoji iz akademskega zbora habilitiranih profesorjev za posamezna področja slovenoslovja. Fakulteta si bo prizadevala z leti v predmetnik vključiti dodatne izbirne predmete, s katerimi bi programi še celoviteje obravnavali področje slovenskih študij – tj. slovenoslovja. V ta namen bo k sodelovanju tudi v prihodnje vabila ugledne strokovnjake s področja slovenoslovja.

Sestava pedagoškega kot upravno-administrativnega in strokovno-tehničnega osebja bo prilagojena kadrovski in organizacijski strukturi fakultete in NU. Skrb fakultete kot tudi NU bo usmerjena v zagotavljanje zadovoljstva zaposlenih in krepitev njihove delovne zavzetosti.

Temeljni procesi, pomembni za spodbujanje vsestranskega razvoja zaposlenih so:

    • Spodbujanje zaposlenih k nadaljnjemu izobraževanju,
    • Spodbujanje zaposlenih k napredovanju pri imenovanju v naziv visokošolskih učiteljev.
    • Zaposlovanje novih upravno-administrativnih delavcev.

  1. E) PROMOCIJA FAKULTETE IN POVEČANJE ŠTEVILA VPISANIH

Fakulteta bo obveščala javnost o dejavnostih fakultete ter o študijskih programih fakultete ter skrbela za aktivno promocijo fakultete skozi celoletne promocijske aktivnosti na ravni fakultete in univerze. Fakulteta namerava letno organizirati ali soorganizirati dogodke, kot so: konference, informativni dnevi, akademski forumi, znanstveni simpoziji, projektne delovne skupine, izobraževalne delavnice ipd. dejavnosti bodo promovirane preko objav v različnih medijih, na spletu in na socialnih omrežjih. Fakulteta se bo promovirala tudi z udeležbo zaposlenih na različnih sejmih, ki so namenjeni študentski populaciji, založniški dejavnosti idr.

S promocijskimi aktivnostmi želi fakulteta uveljaviti lastne specifične in edinstvene študijske programe ter povečati lastno prepoznavnost. Slednje bo vplivalo tudi na število vpisanih na fakultetne študijske programe. Fakulteta želi z leti povečati število vpisanih.

Temeljni procesi, pomembni za promocijo fakultete in povečanje števila vpisanih so:

    • Obveščanje javnosti o dejavnosti fakultete ter o študijskih programih,
    • Organizacija informativnih dni,
    • Udeležba na sejmih doma in v tujini,
    • Povečanje števila vpisanih.
  1. F) Doseganje raznovrstnih virov financiranja

Fakulteta zagotavlja in bo tudi v prihodnosti zagotavljala ustrezne vire financiranja in primerno ter racionalno uporabo finančnih sredstev. Dolgoročni cilj fakultete je povečanje pridobivanja zunanjih virov financiranja, predvsem prek uspešnih prijav na domačih in mednarodnih javnih in drugih projektnih razpisih ter s razširitvijo tržne dejavnosti FSMŠ. Načrtovani strateški razvoj fakultete je ključnega pomena za varčno poslovanje fakultete.

Temeljni procesi, pomembni za doseganje raznovrstnih virov financiranja:

    • Pridobivanje sredstev iz javnih razpisev,
    • Pridobivanje sredstev iz tržnih virov financiranja.

1.3 Področja presoje kakovosti

Fakulteta presoja kakovost z vsakoletno samoevalvacijo ter zunanjimi nacionalnimi evalvacijami ter akreditacijami. Težnja fakultete je, da bi v prihodnjosti kakovost fakultete presodili tudi mednarodni evalvatorji. Področja, ki so predmet presoje kakovosti, so usklajena z nacionalno presojo kakovosti in vključujejo:

  • delovanje visokošolskega zavoda,
  • kadre,
  • študente,
  • materialne razmere (prostori, oprema, knjižnično-informacijska dejavnost in financiranje),
  • zagotavljanje in izboljševanje kakovosti.

Priloga 1: kazalci presoje kakovosti FSMŠ.

  1. SISTEM KAKOVOSTI NA FSMŠ

Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji fakultete so vodilo njenega delovanja. Na fakulteti se zavzemamo za nenehno izboljševanje dosežkov na vseh področjih delovanja, zato je spremljanje delovanja in presoja dosežkov/kakovosti pomemben vidik delovanja. Omenjeno dosegamo z ustrezno organizacijo dejavnosti, spremljanjem in obvladovanjem temeljnih procesov, merjenjem učinkovitosti procesov, njihovim nenehnim izboljševanjem oz. sprejemanjem ukrepov za izboljšave.

Sistem kakovosti na fakulteti je zasnovan na modelu Demingovega kroga:

načrtovanje (Plan-P),

izvajanje (Do – D),

preverjanje (Check – C) in

ukrepanje (Act – A).

Dejavnosti in procesi se na fakulteti izboljšujejo po vzorcu stalnega izboljševanja. Razumevanje Demingovega kroga terja, da se vsi zaposleni na fakulteti zavedajo pomena stalnega izboljševanja kakovosti. FSMŠ tako zagotavlja organizacijo povratne zanke kakovosti, katere namen je, da se ugotovitve oz. neželena stanja, ugotovljena pri preverjanju, odpravijo tako, da se v prihodnosti ne ponavljajo več. To je možno doseči z ugotavljanjem vzrokov za napake oz. nezaželena stanja, sprejemanjem ustreznih ukrepov ter načrtovanjem aktivnosti in njihovim izvajanjem ter ponovnim preverjanjem. Pomembni cilji sistema kakovosti so zato tudi opredelitev in predstavitev Sistema kakovosti PDCA, njegovo uvajanje, usposabljanje in komuniciranje ter motiviranje in razvijanje v smeri kulture kakovosti.

2.1 Namen sistema kakovosti

Namen sistema kakovosti je zagotavljanje kakovosti vseh dejavnosti in temeljnih procesov fakultete. Cilj sistema kakovosti je določitev in vzpostavitev procesov spremljanja, presojanja in zagotavljanja kakovosti z vključevanjem vseh deležnikov fakultete na področju vseh dejavnosti in temeljnih procesov na fakulteti.

Sistem kakovosti opredeljuje kazalnike za presojo kakovosti ter instrumente spremljanja in zagotavljanja kakovosti, ki omogočajo:

  • zbiranje podatkov in vodenje evidenc na področju temeljnih dejavnosti fakultete,

  • ugotavljanje prednosti in slabosti v delovanju fakultete,
  • načrtovanje in izvajanje ukrepov za neprestano izboljševanje, ter

  • preverjanje učinkovitosti ukrepov za izboljševanje dejavnosti in temeljnih procesov na vseh področjih presojanja kakovosti.

Sistem kakovosti zagotavlja oz. vsebuje:

  • ključne postopke samoevalvacije po dejavnostih in temeljnih procesih,
  • področja presoje kakovosti in kazalnike kakovosti;
  • postopke in instrumente za spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti,
  • obliko in vsebino analiz in poročil o kakovosti na fakulteti,
  • dinamiko izvajanja aktivnosti spremljanja, presojanja in zagotavljanja kakovosti,

  • pristojnosti in odgovornosti za izvajanje aktivnosti spremljanja, presojanja in zagotavljanja kakovosti,

  • postopke za sprejemanje ukrepov za izboljšave ter njihovo načrtovanje,
  • postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za izboljšave.

2.2 Pristojnosti in odgovornosti za spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti1

Dekan FSMŠ:

  • je odgovorna oseba za kakovost delovanja FSMŠ in delovanja sistema kakovosti,

  • spremlja, ugotavlja ter predlaga ukrepe za izboljševanje kakovosti na vseh področjih dejavnosti.

Senat FSMŠ:

  • je pristojen za spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti vseh dejavnosti FSMŠ,
  • obravnava in sprejema vizijo, poslanstvo, strateške cilje,
  • obravnava in sprejema Poslovnik kakovosti,
  • obravnava in sprejema Načrt izvajanja procesov za zagotavljanje kakovosti,
  • obravnava in sprejema Samoevalvacijsko poročilo (SE poročilo),
  • obravnava in sprejema Letni program dela,
  • obravnava in sprejema Letno poročilo.

Skupina za kakovost in evalvacije Nove univerze (SKE)2:

  • obravnava SE poročila članic Nove univerze,
  • pripravlja smernice razvoja na področju kakovosti za Novo univerzo in njene članice,
  • obravnava in posodablja Poslovnik kakovosti Nove univerze in Poslovnike kakovosti fakultet članic,

  • obravnava predloge novih kazalnikov in standardov za presojanje kakovosti,

  • obravnava interne analize delovanja in dokumente poročanja z upoštevanjem predlogov izboljšav,

  • obravnava Načrt izvajanja procesov za zagotavljanje kakovosti z upoštevanjem predlogov izboljšav.

Samoevalvacijska skupina FSMŠ:

  • pripravlja samoevalvacijsko poročilo FSMŠ

Upravni odbor FSMŠ:

  • obravnava in sprejema Letni program dela s finančnim načrtom,
  • obravnava in sprejema Letno poročilo.

Študentski svet FSMŠ:

  • sodeluje in obravnava SE poročilo.

Akademski zbor FSMŠ:

  • Sodeluje in obravnava SE poročilo.

2.3 Spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti na FSMŠ

Sistem kakovosti temelji na rednem in sistematičnem preverjanju delovanja zavoda ter analizah in poročilih kot osnovi za celovito načrtovanje njegovega delovanja ter sprejemanje in preverjanje ukrepov za večjo kakovost. Napake in pomanjkljivosti se odpravlja sproti, ali pa se preko pristojnih organov sprejema ustrezne dolgoročnejše ukrepe. Spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti temelji na evalvaciji izobraževanja, raziskovanja in sodelovanja z okoljem ter evalvaciji zadostnosti in raznovrstnosti sredstev, njihovih virov ter razvojnih možnosti. Poročila in analize vsebujejo podatke, analize dejavnosti in temeljnih procesov ter oceno stanja in trendov na področju kakovosti.

Spremljanje in presojanje kakovosti delovanja se izvaja letno v skladu z internim

Načrtom izvajanja procesov za zagotavljanje kakovosti. Načrt določa izvedbo postopkov in instrumentov kakovosti v študijskem letu.

Spremljanje, presojanje in zagotavljanje kakovosti fakulteti se izvaja z:

  • načrtovanjem (letni program dela, letni razgovori)

  • pridobivanjem podatkov (mnenjsko anketiranje, fokusne skupine, podatkovno skladišče, analize dokumentov)

  • poročanjem in dokumentiranjem (letno poročilo, SE poročilo in analize)
  • obravnavanjem in oblikovanjem predlogov ukrepov (razprave, javne obravnave).

Izvedba spremljanja, presojanja in zagotavljanja kakovosti temelji na uporabi instrumentov, usmerjenih k različnim ciljnim deležnikom (študenti, diplomanti, visokošolski učitelji in sodelavci, strokovne službe, delodajalci) ter zavodu in študijskim programom:

  • mnenjske ankete,
  • fokusne skupine,
  • razgovori,
  • testi znanja,
  • visokošolski informacijski sistem - VIS
  • analiza dokumentov.

2.3.1 Letno načrtovanje in poročanje

Letni program dela

Program dela s finančnim načrtom je temeljni dokument načrtovanja delovanja zavoda in izvajanja vseh njegovih dejavnosti. Letni program dela sprejme Senat, Letni program dela s finančnim načrtom pa Upravni odbor. Letni programa dela se pripravi na osnovi navodil pristojnega ministrstva.

V Letnem programu dela so na osnovi Strategije razvoja fakultete navedeni dolgoročni in kratkoročni cilji za posamezno koledarsko leto. Poleg programa dela ter finančnega načrta vsebuje tudi akcijski načrt ukrepov. Le-ta izhaja iz predlogov ukrepov, oblikovanih na podlagi razprave med deležniki fakultete. Uresničevanje ukrepov se preverja s samoevalvacijo, dokumentira pa v Letnem poročilu.

Letni program dela je praviloma pripravljen v decembru za naslednje koledarsko leto.

Letno poročilo

Letno poročilo je temeljni dokument poročanja o delovanju zavoda in izvajanju dejavnosti. Sprejme ga Senat, Upravni odbor pa poleg tega sprejme še Računovodsko poročilo. Pripravi se v skladu z navodili pristojnega ministrstva, v njem pa so povzete bistvene značilnosti in nakazana smer, v kateri so bile, ali pa so načrtovane izboljšave. Pri pripravi Letnega poročila se upoštevajo kazalniki za posamezne strateške cilje. Obrazec za pripravo Letnega poročila sledi obrazcu za pripravo Letnega programa dela. Vsebuje tudi poročilo o uresničevanju načrtovanih ukrepov, zapisanih v akcijskem načrtu ukrepov v Letnem programu dela. Osnovano je na SE poročilu. Letno poročilo je praviloma objavljeno v februarju za prejšnje koledarsko leto.

2.3.2 Zunanja evalvacija

Z obvezno nacionalno akreditacijo se periodično presoja delovanje fakultete, ki jo izvajajo zunanji presojevalci z namenom preverjanja izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za opravljanje visokošolske dejavnosti ter kakovosti visokošolskega zavoda in študijskih programov, in za presojo izpolnjevanja Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, 42/17) Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) po petih področjih presoje (glej poglavje II, točko 1.2).

Za mednarodno akreditacijo in/ali evalvacijo (študijskih programov, zavoda, raziskovanja) se fakulteta prostovoljno odloči, da pristojna tuja inštitucija izvede zunanjo presojo po standardih kakovosti, ki veljajo za posamezno mednarodno akreditacijsko hišo. Fakulteta si prizadeva za pridobitev institucionalnih in programskih mednarodnih akreditacij.

2.3.3 Samoevalvacija

Samoevalvacija je proces presoje delovanja zavoda, ki ga redno izvaja zavod sam in s svojimi ljudmi. Vključuje evalvacijo vseh dejavnosti in temeljnih procesov zavoda, ugotavljanje in dokumentiranje napak in pomanjkljivosti, razmislek o njihovem odpravljanju ter izboljšavah dejavnosti in temeljnih procesov, dokumentiranje predlogov za ukrepanje, analizo dosežkov in njihovega vpliva na kakovost, ter dokumentiranje razvoja visokošolskega zavoda. Ugotovitve so vsebovane v SE poročilu. V SE poročilu je predstavljena tudi organiziranost zavoda, izobraževalna, raziskovalna in ostale dejavnosti, sodelovanje z okoljem ter podatki o študentih in zaposlenih v posameznem študijskem letu. Poleg podatkov o študijskih programih, vpisu, značilnostih študentov ter učinkovitosti študija in diplomiranju, poročilo vsebuje tudi analize vprašalnikov o izvedbi izobraževanja, delovanju zavoda in doseganju učnih izidov, ter analize drugih pojavov, ki jih zavod spremlja priložnostno.

SE poročilo je temeljni dokument poročanja o izvedbi dejavnosti zavoda in je glavni rezultat samoevalvacije. V njem so vsebovane ugotovitve iz analiz, opredeljenih v točkah razdelku 2.3.3 v točkah a, b, c, d, e, f in g (ter na podlagi Poročila o znanstveno raziskovalnem in strokovnem delu ter Poročila o izobraževalni dejavnosti kot ju opredeljuje Statut fakultete). Poročilo o kakovosti, ki je sestavni del SE poročila, vključuje tudi razpravo o doseganju standardov pri kazalnikih kakovosti3 po področjih presoje ter predloge možnih ukrepov. SE poročilo predstavlja osnovo za razpravo med deležniki zavoda in za na njej osnovani zapis Akcijskega načrta ukrepov v Letnem programu dela.

  1. Spremljanje kakovosti študija in študijskih programov fakultete

V spremljanje kakovosti študija in študijskih programov fakultete so vključeni vsi deležniki izobraževalnega procesa.

Fakulteta letno izvaja naslednje analize za spremljanje in zagotavljanje kakovosti študija:

  • Analiza izvedbe izobraževanja (med študenti) je namenjena spremljanju zadovoljstva študentov 1., 2. in 3. stopnje z izvedenimi UE, izvajalci, fakulteto, ter dejansko obremenitvijo s študijem, s pomočjo spletne ankete. Za študente 1. in 2. stopnje se anketa izvaja dvakrat letno, po vsakem semestru, za študente 3. stopnje pa enkrat letno, ob koncu študijskega leta. Zbirna analiza se pripravi konec študijskega leta. O rezultatu analiz izvedbe izobraževanja se nosilce in izvajalce UE obvešča sproti po vsakem končanem trimestru, primerjalne podatke celotnega študijskega leta pa se jim pošlje po zaključku študijskega leta. Rezultati analiz so sestavina letnih razgovorov z zaposlenimi.

  • Analiza izvedbe izobraževanja (med diplomanti) je namenjena spremljanju zadovoljstva diplomantov s študijskim programom in spremljanju njihove zaposljivosti. Izvede se enkrat letno s spletno anketo.

  • Analiza delovanja fakultete (med visokošolskimi učitelji in sodelavci) je namenjena spremljanju izvedbe UE ter je hkrati poročilo o izvedeni UE. Visokošolski učitelji in sodelavci oddajo poročilo o izvedbi UE s pomočjo spletne ankete po njeni izvedbi. Anketiranje se izvede trikrat letno, po vsakem semestru. Zbirna analiza se pripravi konec študijskega leta.

  • Analiza učinkovitosti in uspešnosti študija se pripravi na podlagi podatkov, pridobljenih iz Visokošolskega informacijskega sistema (v nadaljevanju: VIS) trikrat letno po vsakem izpitnem obdobju. Po tretjem izpitnem obdobju se naredi zbirna analiza uspešnosti študentov po študijskih programih, ki vsebuje delež študentov, ki so uspešno opravili študijsko obveznost v študijskem letu opravljanja izpita, povprečno število opravljanj izpita ter povprečno pozitivno oceno.

  • Analiza prehodnosti študentov se pripravi na podlagi podatkov, pridobljenih iz VIS pred tretjim izpitnim obdobjem, in se uporabi za namen pregleda števila študentov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v višji letnik ter številu kandidatov za vpis.

  • Analiza stopnje diplomiranja se pripravi na podlagi podatkov, pridobljenih iz VIS enkrat letno, praviloma v sredini študijskega leta.
  • Analliza zadovoljstva z e-univerzo (med študenti) je namenjena spremljanju zadovoljstva študentov z e-univerzo in se izvede s pomočjo spletne ankete. Za študente 1. in 2. stopnje se anketa izvaja dvakrat letno, po vsakem semestru, za študente 3. stopnje pa enkrat letno, ob koncu študijskega leta. Zbirna analiza se pripravi konec študijskega leta.

  • Analiza fokusne skupine o izvedbi izobraževanja oz. razprave (med študenti, med visokošolskimi učitelji in sodelavci, med delodajalci, med diplomanti), je namenjena spremljanju pričakovanih oz. doseženih kompetenc in učnih izidov, zadovoljstva z načini ocenjevanja, ter spremljanju dejanske obremenitve s študijem. Izvede se po potrebi enkrat letno za vsako ciljno skupino.

  • Analiza tutorstva je namenjena spremljanju zadovoljstva študentov s tutorstvom, obsega izvedenih tutorskih ur in števila v tutorstvo vključenih študentov.

Poleg navedenih analiz fakulteta opravlja druge analize podatkov iz VIS, in sicer kadarkoli ter po potrebi.

  1. b) Spremljanje internacionalizacije

Fakulteta letno izvaja naslednje analize za spremljanje in zagotavljanje kakovosti internacionalizacije fakultete:

  • Analiza izvedenih mobilnosti v okviru programa Erasmus + se opravi enkrat letno na podlagi analize dokumentacije in vsebuje podatke o številu prihajajočih in odhajajočih študentov ter visokošolskih učiteljev in drugih strokovnjakov.

  • Analiza mednarodnega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja se na podlagi pregleda dokumentacije opravi enkrat letno.
  • Analiza vključevanja tujih strokovnjakov v študijski process fakultete se na podlagi pregleda dokumentacije opravi enkrat letno.

  1. c) Spremljanje raziskovalne dejavnosti:

Fakulteta letno izvaja naslednje analize za spremljanje in zagotavljanje kakovosti raziskovalne dejavnosti fakultete

  • Analiza podatkov o raziskovalni uspešnosti članov raziskovalne skupine FSMŠ, ki jih vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in odmevnosti njihovih objav (objave v znanstvenih revijah SCI Expanded, SSCI in SCOPUS s faktorjem vpliva ter citati v okviru WoS in SCOPUS) se opravi enkrat letno,
  • Analiza udeležbe članov raziskovalne skupine FSMŠ na konferencah in drugih akademskih dogodkih doma in v tujini se na podlagi pregleda dokumentacije opravi enkrat letno.

  1. d) Spremljanje vsestranskega razvoja zaposlenih

Fakulteta letno izvaja naslednje analize za spremljanje in zagotavljanje kakovosti vsestranskega razvoja zaposlenih:

  • Analiza podatkov o imenovanjih v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih sodelavcev in raziskovalnih sodelavcev se opravi enkrat letno na podlagi poročil Habilitacijske komisije FSMŠ.
  • Analiza izobraževanj, ki so se jih udeležili zaposleni na fakulteti se opravi enkrat letno na podlagi poročil, ki jih pripravijo zaposleni, po vsakokratni udeležbi na izobraževanju
  • Analiza delovanja fakultete (med strokovnimi službami) je namenjena spremljanju zadovoljstva strokovnih sodelavcev s pogoji delovanja fakultete, zadovoljstva z delom in možnostmi za osebni razvoj. Izvede se enkrat letno s spletno anketo.

  1. Spremljanje sodelovanja z okoljem

Fakulteta letno izvaja naslednje analize za spremljanje in zagotavljanje kakovostnega sodelovanja z okoljem:

  • Analiza institucionalnega sodelovanja se enkrat letno opravi na podlagi pregleda dokumentacije.
  • Analiza zaposljivosti diplomantov se enkrat letno opravi na podlagi podatkov iz Analize izvedbe izobraževanja (med diplomanti) ter podatkov Zavod RS za zaposlovanje.

  1. f) Spremljanje promocije in števila vpisanih študentov

Fakulteta letno izvaja naslednje analize za spremljanje in zagotavljanje kakovostne promocije in povečanja št. Študentov:

  • Analiza števila vpisanih študentov se opravi enkrat letno, po koncu zadnjega vpisnega obdobja, za vsakega od akreditiranih študijskih programov fakultete.
  • Analiza promocijskih dejavnosti se opravi enkrat letno, ob koncu vsakega študijskega leta. Analiza se opravi na podlagi letnega poročila o promocijski dejavnosti fakultete.

  1. g) Spremljanje raznovrstnosti virov financiranja:

Fakulteta letno izvaja naslednje analize za spremljanje virov financiranja:

    • Analiza finančnih poročil se opravi enkrat letno na podlagi dokumentacije, ki jo pripravi računovodstvo fakultete.

2.3.4 Komunikacija z deležniki in etičnost

Fakulteta v razprave, obravnave in razgovore o vidikih kakovosti vključuje vse svoje deležnike

– notranje (visokošolske učitelje in sodelavce, strokovne službe, študente, diplomante) ter zunanje deležnike (delodajalce, zainteresirana javnost). Komunikacija z njimi se delno načrtuje z Načrtom izvajanja procesov za zagotavljanje kakovosti, delno pa po potrebi poteka tudi ad-hoc. Praviloma je utemeljena na zapisih oz. ugotovitvah iz analiz (glej točka a, b, c in d v razdelku 2.3.3) ali temeljnih dokumentov poročanja (glej razdelek 2.3.1). Rezultati razprav, obravnav in razgovorov se smiselno odrazijo v Akcijskem načrtu ukrepov (v Letnem programu dela), ukrepi, ki terjajo hiter odziv, pa se uresničujejo sproti. Pri komunikaciji z deležniki se upoštevajo obče etične norme.

  1. a) Razprave

Akademski zbori, kolegij dekana, strateški kolegij dekana, seje Upravnega odbora, Senata, Študentskega sveta ter KKE spodbujajo skupinsko razpravo o načrtovanju, izvedbi, preverjanju ter ukrepanju na področju vseh dejavnosti in temeljnih procesov na fakulteti, razpravo o dosežkih fakultete in ukrepih, prepoznanih skozi aktivnosti spremljanja in presojanja kakovosti.

Fakulteta občasno organizira razprave na izbrane teme tudi z delodajalci.

  1. b) Obravnave

Fakulteta javne obravnave izvaja občasno. V javno obravnavo dokumentov, sprememb, predlogov ukrepov ipd. se lahko vključijo izbrani notranji ali zunanji deležniki fakultete. Javna obravnava je namenjena pridobivanju mnenja in predlogov deležnikov o obravnavanih zadevah.

  1. c) Letni razgovori z zaposlenimi

Letni razgovori z zaposlenimi se izvajajo vsaj enkrat letno. Namen izvajanja teh razgovorov je pregled opravljenega dela v preteklem študijskem letu ter načrtovanje dela in osebnega razvoja v prihajajočem študijskem letu. Rezultati letnih razgovorov se odražajo v osebnih načrtih zaposlenih. Razgovore izvajajo:

Dekan in prodekani FSMŠ: z visokošolskimi učitelji ter znanstvenimi delavci,

Direktorica FSMŠ: s tajnikom in vodjo računovodstva,

Tajnik FSMŠ: z zaposlenimi v referatu, tajništvu in knjižnici fakultete.

3 POSODABLJANJE SISTEMA KAKOVOSTI IN POSLOVNIKA KAKOVOSTI

Posodabljanje sistema kakovosti se vrši preko PDCA načel, ki jih lahko razvrstimo v naslednje tri korake

  • Analiza Sistema kakovosti, ki se vrši preko dokumentov poročanja.

  • Razprave o sistemu kakovosti, ki se vršijo med vsemi deležniki visokošolskega zavoda.

  • Razvoj sistema kakovosti, ki skrbi za zapiranje zanke kakovosti ter nenehno izboljševanje sistema kakovosti.

Priloga 2: Proces posodabljanja kakovosti

Poslovnik kakovosti se lahko dopolnjuje in izboljšuje po potrebi. Obravnavajo ga deležniki fakultete. Poslovnik kakovosti in njegove spremembe obravnava pristojna komisija in sprejme Senat.

4 ZAUPNOST PODATKOV, HRANJENJE DOKUMENTACIJE, JAVNOST INFORMACIJ

Poslovnik kakovosti je objavljen na spletni strani fakultete.

Pri zbiranju in objavi podatkov o posameznikih se upoštevajo predpisi o varovanju osebnih podatkov. FSMŠ je dolžna evalvacijska poročila (temeljni dokumenti, poročila) hraniti trajno, dokumente (analize), ki so nastali pri pripravi evalvacijskega poročila, pa pet let.

Končne določbe

Poslovnik kakovosti velja z dnem, ko ga sprejme Upravni odbor FSMŠ in se objavi na spletni strani.

 

Poslovnik kakovosti FSMŠ v .pdf obliki

Novice

O fakulteti

Nova Univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
Mestni trg 23
1000 Ljubljana


Referat

Kontaktna oseba:
Suzana Dejić, referentka za študentske in študijske zadeve

T: +386 5 934 47 62

E: referat@fsms.nova-uni.si


Uradne ure:

pon - čet: 8:30 do 15:30
pet: 8:30 do 14:30


Uradne ure po telefonu:
pon - pet: 10:00 do 12:00